Poročilo z dogodka dne 25. 09. 2025
V polni dvorani je Inštitut NAPREJ v sodelovanju z Rotary klubom Ljubljana Ilirija gostil strateško razpravo o eni najpomembnejših tem našega časa: “AI med tehnologijo, družbo in odgovornostjo”. Dogodek, ki ga je podprlo podjetje Vandri, je ponudil poglobljen in večplasten diskurz, ki ga je usmerjal moderator Anton Horvatič. V središču razprave sta bila dva izjemna strokovnjaka, ki sta s svojimi komplementarnimi pogledi osvetlila celoten spekter izzivov in priložnosti: Boris Cergol, matematik in pragmatik z bogatimi izkušnjami iz mednarodnih korporacij in podatkovne znanosti, ter dr. Polona Pičman Štefančič, ugledna pravnica, Fulbrightova štipendistka in danes strokovnjakinja na Ministrstvu za digitalno preobrazbo.
Boris Cergol, čigar karierna pot sega od razvoja kvantitativnih trgovalnih strategij do vodenja podjetja za podatkovno znanost, je razpravo utemeljil na trdnih podatkih in praktičnih izkušnjah. Predstavljeni aktualni podatki o stanju umetne inteligence so jasno pokazali, da umetna inteligenca ni več prihodnost, temveč sedanjost, ki poganja globalno gospodarstvo. Lestvica Kantar BrandZ za leto 2025 kaže, da tehnološki velikani, kot so Amazon, NVIDIA in Google, dosegajo vrtoglavo rast vrednosti prav na krilih AI.
Cergol je poudaril eksponentno naravo napredka z osupljivimi podatki: najzmogljivejši modeli AI so že danes kognitivno superiorni 85 % človeštva, do konca leta 2026 pa naj bi ta številka dosegla neverjetnih 99,9 %. Generacijski preskoki, kot je tisti med modeloma GPT-4 in GPT-5, prinašajo ogromne izboljšave na področjih znanosti, matematike in programskega inženiringa. “Današnja verzija kateregakoli modela je najslabša, kar jo bomo kdaj uporabili,” je poudaril Cergol in s tem nakazal na nepredstavljivo hitrost razvoja. Kljub temu je opozoril na realnost, ki jo potrjuje tudi raziskave: večina pilotnih projektov generativne AI ne uspe, predvsem zaradi človeškega odpora do sprememb, organizacijske birokracije in tehničnih izzivov.
določa Kitajska.
Družbeni odgovor: etika, regulacija in človek v središču
Dr. Polona Pičman Štefančič, ki s svojimi izkušnjami povezuje pravo, digitalizacijo in demokratične procese, se je v razpravi osredotočila na vplive na človeka. Postavila je osrednje vprašanje, ki presega tehnologijo: “Kdo bo pobral sadove povečane produktivnosti?” Opozorila je na nevarnost “kognitivnega dolga”, kjer pretirano zanašanje na AI zmanjšuje naše lastne mentalne zmožnosti, in spomnila na problem ustvarjanja nepotrebnih delovnih mest (“bullshit jobs”), ki preprečuje, da bi tehnološki napredek vodil v resnično izboljšanje kakovosti življenja.
Predstavila je prizadevanja za vzpostavitev “pametne regulacije”. Evropski Akt o umetni inteligenci po njenem mnenju postavlja globalne standarde z jasno prepovedjo najbolj tveganih praks, kot sta socialno točkovanje in biometrični nadzor v realnem času. “Evropa je prvak v postavljanju pravil in to je naš šport,” je dejala, a hkrati opozorila, da mora biti regulacija premišljena in ne sme zgolj dušiti inovacij z birokratskimi ovirami, kot je praksa pretiranega normiranja (“gold plating”).
Razprava je razkrila, da razvoj AI poteka v ozadju intenzivne geopolitične tekme, kjer ZDA in Kitajska vlagata stotine milijard v tehnološko prevlado. Napovedi za prihodnja leta kažejo na oboroževalno tekmo, pospešene raziskave in globalno vprašanje varnosti, primerljivo z industrijsko revolucijo.
V tem kontekstu se Slovenija in Evropa soočata z izzivom, kako ohraniti konkurenčnost in hkrati ostati zvesti svojim vrednotam. Konsenz večera je bil, da rešitev ni v slepem sledenju ali zavračanju, temveč v iskanju tretje poti: strategije, ki spodbuja inovacije znotraj robustnega etičnega in pravnega okvira.
Dogodek je presegel zgolj informativni okvir in se razvil v poziv k delovanju. Boris Cergol je pozval k pogumu in odprtosti za spremembe, dr. Polona Pičman Štefančič pa k nujnemu družbenemu dialogu o vrednotah in postavljanju jasnih meja.
Slovenija ima znanje, strokovnjake in priložnost, da postane zgled premišljene digitalne preobrazbe. Od regulatornih peskovnikov, ki omogočajo varen razvoj, do konkretnih podjetniških iniciativ, kot je razvoj fizične inteligence v obliki robota Jožeta podjetja Vandri, se kaže pot naprej. Prihodnost ne bo odvisna le od zmogljivosti algoritmov, temveč predvsem od modrosti in odgovornosti, s katero bomo to izjemno moč vključili v našo družbo. Diskurz, ki ga je odprl Inštitut NAPREJ, je pomemben korak za oblikovanje prihodnosti, v kateri bo tehnologija služila človeku.
