Gospodarstvo v Evropi se nahaja v vrtincu velikih makroekonomskih sprememb. Preživeli smo v večji meri šoke coronskega obdobja s vsemi izzivi in tudi priložnosti. Vsekakor smo se naučili kako smo odvisni v določenih segmentih od Azije in kje smo ranljivi. Ta odvisnost se je še potencirala v zadnjih 2 letih, ko smo v primerjavi z azijsko konkurenco soočeni z inflacijo zaradi višjih cen surovin in tiskanja denarja v EU v namene vzpostavitve Načrta za okrevanje in odpornost.

Kako naprej?

Streznitev v Evropi je vsekakor dobrodošla, saj smo intenzivno začeli vlagati v znanje in dodatne kapacitete v segmentih kjer smo ranljivi (npr. polprevodniki, električna vozila).

In Slovenija?

Slovensko gospodarstvo je izpeljalo v obdobju 2017-2024 delno prestrukturiranje v skladu s strategijo pametne specializacije in pod pritiskov dviga minimalne plače se je dodana vrednost na zaposlenega dvignila od 37.000 € na 55.000 €. Pred nami pa so seveda še višji cilji, ki so si jih sama postavile stanovske organizacije (GZS, ZM) in vlada. Doseči 88.000 € dodane vrednosti na zaposlenega do 2030 bo možno doseči z nadaljnim fokusiranjem na izdelkih in storitvah z višjo dodano vrednostjo ter investiranjem v sodobno opremo in znanje. Veseli me, da je tudi vlada v zadnjih letih začela povečevati sredstva v R&R in da bomo počasi prišli na nivo , ki ga imajo najboljši. Priložnosti so seveda v večji realokaciji določenih izdelkov z nižjo dodano vrednost v nam bližnje države v JV Evropi in s tem obdržanje stika v dobavni verigi, saj bi/bodo drugače kupci si sami poiskali alternative v LC okolju. Nove priložnosti pa sam vidim tudi na področju zdravstva in šolstva, kjer ima Slovenija dobre kompetence in jih lahko seveda ponudi širše na trgu. S tem k nam privabimo tudi mlade od drugod , ki po študiju seveda lahko nadaljujejo življensko pot pri nas. Glede na to kaj smo preživeli v zadnjih 100 letih sem trdno prepričan , da bomo v prihodnje kot malo gospodarstvo znali izkoristiti priložnosti.