Posvet Inštituta Naprej
Polkovnik Franjo Lipovec o razvoju namenske industrije v Sloveniji.
Med vojaškimi strokovnjaki močno prevladuje prepričanje, da je ruski vojaški napad na Ukrajino pred poltretjim letom še vedno eden največjih izzivov varnosti in miru v Evropi. Ta se na morebitno novo vojno večjih razsežnosti pripravlja tudi na način, da stimulira in krepi razvoj obrambne industrije v državah članicah ter jo povezuje na evropskem nivoju.
Nekatere države, kot je na primer Francija, so se na krizo v Evropi odzvale takoj in že pred dvema letoma začele s krepitvijo proizvodnih zmogljivosti obrambne industrije, ki že meji na vojno ekonomijo. V Sloveniji, ki je po osamosvojitvi opustila večino nekoč dobro razvite vojaške industrije smo zopet na začetku. Imamo politično voljo za razvoj obrambne industrije, določiti moramo dejavnosti, ki so posebnega pomena za obrambo ter posledično stimulirati (sofinancirati) nove proizvodne programe domače namenske industrije. Zadnji čas je, da se to uredi, je na posvetu Inštituta Naprej, ki je bil na sedežu inštituta 19. septembra, poudaril polkovnik Franjo Lipovec, sicer načelnik sektorja za raziskave, razvoj in opremljanje pri Direktoratu za logistiko ministrstva za obrambo.
Tudi Slovenija, članica zavezništva, je vključena v prizadevanja zahodnega sveta po neomajni podpori Ukrajine pri njeni obrambi. Ta se izraža z dobavo (donacijami) orožja, streliva in vojaške opreme, vključno z najsodobnejšimi oborožitvenimi sistemi. Evropa in NATO sta se zavezala k podpori Ukrajine tudi zato, ker obstaja grožnja, da bi v primeru ruskega zavzetja celotnega ozemlja Ukrajine lahko izbruhnila vojna širših razsežnosti ali morda celo svetovna vojna, je opozoril polkovnik Lipovec.
Za bolj učinkovito pomoč so bile na ravni Evropske unije in zveze Nato sprožene različne pobude in programi s ciljem hitrejšega razvoja in krepitve obrambne industrije, predvsem proizvodnja povečanih količin streliva in oborožitve. Evropske donatorske države so že načele svoje zaloge, potrebne za izvajanje in zagotavljanje nacionalnih obramb, ob tem, da mora oborožitvena industrija celotnega evroatlantskega prostora dosegati in preseči proizvodne kapacitete Ruske federacije skupaj s pomočjo, ki jo le-ta prejema s strani Kitajske, Irana in Severne Koreje.
Po padcu berlinskega zidu nihče v Evropi ni pričakoval, da bo v bližnji prihodnosti prišlo do vojne na evropskih tleh. Zaradi tega so se proizvodne zmogljivosti obrambnih industrij v večini članicah EU skozi leta zmanjševale oziroma zapostavljale. Države, ki so se zavedale pomena obrambne industrije in njenega vpliva na odpornost držav, so ohranile proizvodne programe. Te države so danes v veliki prednosti, ker so se bile sposobne v relativno kratkem času takoj prilagoditi novim zahtevam oboroženih sil oziroma povečanem povpraševanju na trgu. Agresija Ruske federacije na Ukrajino je bila za zahodni svet velik šok predvsem zaradi ruskih napadov in zločinov na civilno prebivalstvo.
V Sloveniji se je bila po letu 1991 celotna namenska proizvodnja, ki je bila namenjena za potrebe nekdanje JNA, po razpadu Jugoslavije prisiljena preusmeriti. Nastale so nove razmere na trgu in povpraševanje po oborožitvenih proizvodih je bilo minimalno. Danes se v Sloveniji z oborožitveno industrijo ukvarjajo predvsem mala in srednja podjetja, ki so v zasebnem lastništvu. Ukvarjajo se predvsem z inženiringom z minimalnimi proizvodnimi zmogljivostmi. Leta 2008 ustanovljen Grozd obrambne industrije Slovenije – GOIS, danes vključuje 68 podjetij s skoraj 5000 zaposlenimi in približno milijardo evrov prihodkov. Ta podjetja izdelujejo večinoma polizdelke za zahodne izdelovalce orožja oziroma trge. Domačih visokotehnoloških podjetij, ki imajo svoje raziskovalne inštitute in proizvodne linije je zelo malo. Obrabna industrija je v Sloveniji zelo razpršena in podjetja so v celoti odvisna od lastne sposobnosti prilagajanja na trgu. Vendar je vse to veliko premalo; vojaško proizvodnjo je treba okrepiti, povezati in ustrezno usmerjati,” pravi polkovnik Lipovec, ki je tudi slovenski predstavnik v Natovem odboru za vojaško industrijo.
Ministrtvo za obrambo bo v letu 2024 investiralo skozi raziskovalne projekte približno 20 milijonov evrov. S tem denarjem spodbuja in krepi nacionalno obrambno industrijo oziroma domača podjetja, ki razvijajo in proizvajajo opremo ter oborožitev za potrebe Slovenske vojske. Izziv predstavlja lastništvo ter omejene proizvodne sposobnosti. Gre za mala podjetja z do 50 zaposlenih. Izziv predstavlja tudi prenos znanja in tehnologij na ministrstvo v primeru prodaje podjetja tretji osebi, kar lahko vodi tudi do izgube vložka v raziskovalni projekt in posledično proizvodnje.
V Sloveniji so podjetja, ki se ukvarjajo samo z namensko obrambno proizvodnjo redka in so v nekaterih primerih celo v tuji lasti. Eno takšnih je podjetje, ki proizvaja pehotno oborožitev in je skoraj v celoti usmerjeno v izvoz. Podjetje je uspešno in je v zadnjih štirih letih ustvarilo za okoli 100 milijonov evrov prometa.
“Za naložbe, med katere spada tudi nabava nove opreme in oborožitve, ministrstvo odšteje okrog 300 milijonov evrov na leto.“
Za naložbe, med katere spada tudi nabavo nove opreme in oborožitve, ki je večinoma kupljena v tujini, ministrstvo odšteje okrog 300 milijonov evrov na leto. Velik izziv predstavlja tudi vzdrževanje tehnike in opreme na višjih stopnjah in to predvsem zaradi kadrovskega primanjkljaja visoko usposobljenega tehničnega kadra v strukturah Slovenske vojske. . Poleg tega se danes tako doma kot v Evropi srečujemo z dolgimi dobavnimi verigami (tudi do 400 dni), ki lahko negativno vplivajo na operativno zmožnost vojska. Vzdrževanje tehničnih sredstev na višjih stopnjah načeloma izvajajo pogodbeni, zunanji izvajalci, tudi v tujini. Letno ministrstvo za obrambo nameni za vzdrževanje okoli 100 milijonov evrov. Pogodbeniki so razpršeni in med seboj nepovezani. V prihodnosti bo treba tako za potrebe Slovenske vojske kot tudi zavezniških vojska oblikovati namenske tehnične centre za vzdrževanje vojaške tehnike, ki bodo sposobni nuditi svoje usluge in se prilagajati zahtevam naročnika tako doma kot tudi v tujini oziroma, kjer bo naročnik deloval.
Zbranim poslušalcem, večinoma iz gospodarstva, je bilo nanizanih nekaj predlogov za za stimuliranje razvoja obrambne industrije v Sloveniji ob upoštevanju zavez Nata in EU, predvsem z vidika prepoznanja ključnih domačih podjetij (dejavnosti posebnega pomena za obrambo), ki bi bila sposobna prilagoditi svojo proizvodnjo za zagotavljanje obrambe države in posledično Slovenski vojski za izgradnjo zmogljivosti in s tem večje odpornosti države. Država bi lahko postala večinski ali delni lastnik domačih obrambnih podjetij, ki bi se lahko npr. združila v »Slovenskem obrambnem holdingu«. Združevala bi podjetja, ki so bila s strani vlade določena za izvajanje dejavnosti posebnega pomena za obrambo oziroma katerih proizvodi so posebnega pomena za obrambo države ( npr. proizvodnja smodnika in eksploziva, pehotnega streliva in oborožitve vse do kalibra 155mm, protioklepnega orožja, orožja zračne obrambe kratkega dosega, bojno oklepnih in tovornih vozil, zaščitne opreme,…).
”Mir ni več samoumeven. Z domačo obrambno industrijo, ki bo proizvajala končne izdelke za potrebe lastnih obrambnih sil, bomo dvignili odpornost države in njeno obrambno sposobnost.”
Za izvedbo zgoraj navedenega bo ključno državno sofinanciranje namenskih proizvodnih programov v podjetjih, vključno z raziskavami in razvojema. Z dolgoročnimi pogodbami in zagotavljanjem dobavnih verig bi omogočili izvajanje stabilne gospodarske obrambe in opremljanje obrambnih sil s ključno opremo in oborožitvijo tako v miru, izrednih razmerah in v vojni. Zato je tudi nujno, da je država vključena v domača obrambna podjetja, ki bodo prepoznana kot vitalnega pomena za zagotavljanje odpornosti države (financiranje proizvodnih programov).
“Mir ni več samoumeven. Z domačo obrambno industrijo, ki bo proizvajala končne izdelke za potrebe lastnih obrambnih sil in jih bo sposobna prodajati tudi na tuje trge bomo dvignili odpornost države in njeno obrambno sposobnost. Obrambni proračuni držav se povečujejo kot tudi povpraševanje po novih obrambnih produktih. Izkoristimo to v dobrobit Slovenije in njenih državljanov,” je sklenil Lipovec.
“Nujnost lastne vojaške proizvodnje se v sedanjih razmerah zdi samoumevna.“
Prestavljena pobuda je bila med udeleženci posveta sprejeta z odobravanjem; nujnost lastne vojaške proizvodnje se v sedanjih razmerah zdi samoumevna.Več kritičnih mnenj pa je bilo glede predlaganega lastniškega vstopa države v izbrana podjetja. Takšen razvojni model sicer že prakticirajo nekatere evropske države, kot je Švica, pa tudi naša soseda Hrvaška, in se kaže kot učinkovit, vendar ga pri nas bremeni podoba države kot slabega gospodarja in prav tako slabega lastnika.
Prevladala je ocena, da bi javno mnenje takšnemu razvojnemu modelu gotovo nasprotovalo, v očeh javnosti že samo dojemanje ruske agresije na Ukrajino ni samoumevno razumljeno kot potencialno žarišče vsesplošne vojne nevarnost. Ni ustreznega zavedanja o resnosti razmer, ki jih poleg ruske agresije zaostruje tudi izraelsko-palestinski konflikt, je bilo slišati v razpravi; kot tudi, da bi se morala v tej smeri bolj angažirati tudi domača politika in državljane pripraviti na novo realnost, iz katere tudi morebitna vojna ni izključena, so zaključili vojaški predavatelj in nekateri poslušalci.
Inštitut NAPREJ d.o.o.
Stegne 23a
1000 Ljubljana
T: +386 (0) 30 484 488
Registration number: 9509283000
Tax number: 23813806
We are not liable for VAT.
TRR: SI56 6000 0000 1309 765, odprt pri Hranilnici LON
