Inštitut naprej je prvi ponovoletni posvet pripravil na temo Leto 24 kot leto priložnosti. Izhodišče povezovalca razprave Aleša Cantaruttija je bilo, da Slovenija nima prebojne strategije oziroma vizije, kam kot družba želimo in kakšne podsisteme za to potrebujemo. Razprava – napovedana kot prva v nizu prizadevanj za artikulacijo programskega dokumenta o prihodnosti države – je pokazala, da negotovost glede poti v prihodnost pesti pravzaprav celotno Evropa, kot tudi, da Slovenija ni povsem brez možnosti za izboljšanje svojega položaja, z opozorilom, da bo lahko globalno močna samo toliko, kolikor bo močna znotraj Evropske Unije.
Priložnosti za to krepitev so, čeprav so vabljeni razpravljalci Igor Papič, minister za znanost in inovacije, Franjo Bobinac, predsednik slovenskega olimpijskega komiteja, Vladimir Prebilič, župan Kočevja in predsednik združenja slovenskih občin, ter Boštjan Gorjup, direktor dužbe BSH, hišni aparati Nazarje, nanizali tudi vrsto težav, tako doma kot v trenutnih razmerah po svetu, razklanem z dvema velikima vojnama.
Morda so priložnosti še najbolj očitne v športu, ki bo letos v znamenju olimpijskih iger znova na domačih, evropkih, tleh v Parizu. Franjo Bobinac si obeta, poleg kolajn, tudi rekordno veliko slovensko zastopstvo, saj bodo v najboljšem primeru naše barve zastopale kar štiri reprezentace v igrah z žogo. Napovedal je tudi ustanovitev Združenja slovenskih športnih funkcionarjev, ki delujejo v mednarodnih športnih organizacijah. Ti bi poleg izmenjave izkušenj bolj povezano delovali v mednarodni areni, in tako morda čez kakšno desetletje pripeljali v Slovenijo, v sodelovanju s kakšno sosednjo države tudi kakšne zimske olimpijske igre.
O priložnostih in razmerah v znanosti je razmišljal Igor Papič, ki kot pravi mora razmišljati ne za eno ampak za deset let naprej, ključne pri tem razvoju so mu inovacije. Razmišlja, kako še povečari delež javnih sredstev za inovacije in visoko šolštvo in je glede tega zmerno optimističen, Glavni problem naše znanosti pa je, da nima dovolj razvitih mehanizmov za prenašanje znanja iz akademske v proizvodno sfero in da za vse, kar bi radi kot Ko vlagamo denar v inovacije, moramo nujno razmišljati o oplemenitenju tega vložka; zato je treba razdeliti, poudarja, tistim, od katerih se pričakuje hitrejše ali večje plemenitenje vloženih sredstev. Izpostavil je tudi problem, ki pesti celotno družbo, ne le znanstveno srenjo, to pa je že kritično pomanjkanju ustreznih kadrov. V času, ko imamo najnižjo inflacijo, nimamo dovolj zdravnikov, učiteljev, inženirjev, fizikov itd. Ker je to tudi problem Unije kot celote, bi lahko, je razmišljal, ta organizirala sprejemne izpite za svoje fakultete na drugih območjih, sveta, kjer je mladih več kot priložnosti za dober študij, kot je denimo Afrika.
Med približno 60 udeleženci posveta iz različnih družbenih sfer od gospodarstva, akademske in politične sfere, je bil tudi Bojan Kumer, minister za za okolje, podnebje in energijo, ki je opozoril, da nam vse priložnosti ne bodo nič koristile, če nas prizadene še nekaj takšnih ujm, kot je bilo avgustovske poplave. Krivdo zanje je minister posredno naprtil neukrepanju, ne le naše ampak celotne evropske družbe ob klimatskih spremembah. Maščuje se nam zamujeno desetletje delovanja na tem področju, je poudaril.
Kako so se v lokalnih okoljih odzvali na omenjeno poletno ujmo, je iz prve roke poročal Vladimir Prebilič. Predsednik združenja slovenskih občin opaža, da se je sistem reševanja in varnosti načeloma dobro obnesel ob poplavah, problemi pa so pri konkretnem vodenju posameznih občin, ko je treba nemudoma sprejemati pomembne odločitve. Problem vodenja opaža tudi na globalni ravni, po njegovem mnenju je Evropa šibka in notranje razcepljena, ker nima močnih državnikov, prav tako ne ustrezne moči niti strategije za današnji čas, v katerem postajajo vojne za javno mnenje nekaj vsakdanjega in sprejemljivega. Nasprotno pa ima Kitajska, morda edina v svetu, jasno strategijo, to je da postane supersila in, da ji ta status prizna tudi svet.
Podjetnik Boštjan Gorjup je bil med tistimi, ki so bili v avgustovskih poplavah močno prizadeti, je pa tudi v rekordno kratkem času postavil proizvodnjo spet na noge, kar pripisuje tudi dobri družbeni organiziranosti, solidarnosti in agilnost. To učinkovitost, ki je presenetila celo nemške partnerje, velja obdržati, saj nam odpira priložnosti za naprej, je poudaril. Tudi na podlagi te izkušnje se je odločil odpreti v Sloveniji še eno tovarno, čeprav stroški poslovanja sicer že od izbruha epidemije in nato z vojno v Ukrajini nenehno naraščajo, njegovo branžo pa pesti tudi pomanjkanje polprevodnikov. Ti so danes v središču tekme za prevlado v svetu in Kitajska jih denimo danes plačuje trikrat dražje kot nafto. Nevralgična točka te in industrije je Tajvan, glede katerega je poudaril – tako kot tudi vsi ostali udeleženci razprave – da mora svetovna skupnost preprečiti njegovo morebitno zapletanje v vojno s Kitajsko.
(B.M.)
Inštitut NAPREJ d.o.o.
Stegne 23a
1000 Ljubljana
T: +386 (0) 30 484 488
Registration number: 9509283000
Tax number: 23813806
We are not liable for VAT.
TRR: SI56 6000 0000 1309 765, odprt pri Hranilnici LON
