Predavanje dr. Mojmirja Mraka

Vračamo se za sto let nazaj

Dr. Mojmir Mrak, raziskovalec in redni profesor za področje mednarodnih financ

Na odmevnem predavanju dr. Mraka, ki ga je Inštitut Naprej gostil sredi aprila, je priznani ekonomist izpostavil pomembnost trenutnega dogajanja v svetu, ki prehaja iz bolj ali manj enopolarne v multipolarno strukturo, ta proces pa spremljajo naraščajoča trenja med velikimi političnimi in gospodarskimi akterji. Iz enopolarnega sistema, v katerem so prevladovale ZDA in mednarodne organizacije, prehaja svet v multipolaren in transakcijski sistem, pri čemer se povečujejo geopolitična tveganja. Ta sprememba vpliva na globalno trgovino, inflacijo in zagotavljanje prehranske varnosti.

Dr. Mrak izpostavlja tri glavne dejavnike, ki pospešujejo prehod v multipolarni svet:

  • Tehnološke spremembe, vključno z umetno inteligenco in napredkom v zadnjih letih;
  • Spreminjanje globalizacije – določeni segmenti (finance, informatika) še vedno doživljajo močno globalizacijo, medtem ko so drugi v preobrazbi;
  • Različni modeli globalizacije – kitajski model – primerljiv z britanskim imperializmom 19. stoletja – s svilno potjo je, da bodo z investicijami dobili dostop do trgov, dostop do repromaterialov, praktično povsem svetu. Strateško vlagajo in kupujejo delnice v lukah, ne da so večinski lastnik, ampak hočejo strateško pozicijo in financirajo poti v notranjost kontinentov.
Dr. Mrak je izpostavil tri ključne dejavnike premikov in sprememb.

Pomembno je razumeti, da se kitajska prisotnost hitro povečuje v regijah, kjer je prej skoraj ni bilo: “Do pet let nazaj Kitajcev v Latinski Ameriki ni bilo, zdaj so v nekaj letih postali ključni investitorji v Argentini, Braziliji za repromateriale, kot so redke zemlje.”

Politični premiki in spremembe v svetovnem gospodarskem upravljanju

Po drugi svetovni vojni je bil pod močnim vplivomZDA vzpostavljen sistem, ki je temeljil na relativno jasnih pravilih igre pod vodstvom mednarodnih institucij. Ta sistem se zdaj transformira v drugačno ureditev, ki ima drugačne zakonitosti.

Ključne razlike med starim in novim sistemom:

  • Stari sistem: enopolaren s dominantno vlogo ZDA, močne mednarodne institucije, globalizacija osredotočena na gospodarstvo, integracija Kitajske v svetovno gospodarstvo;
  • Novi sistem: Je več močnih igralcev z naraščajočimi trenji, šibkejše mednarodne organizacije (STO ne funkcionira, IMF pod vprašajem), ekonomija postaja instrument doseganja strateških ciljev, politična tveganja so sestavni del vsakega odločanja.

”Kar Trump počne s carinami, je direktno rušenje sistema, ki ga je Amerika vzpostavljala 40 let.

Posledice teh sprememb vključujejo fragmentacijo dobavnih verig, preusmeritev tujih investicij in diferenciacijo inflacijskih stopenj po regijah.

Trumpova protekcionistična politika in carinski ukrepi

Trump se je v drugem predsedniškem mandatu obkrožil z zelo lojalnimi sodelavci, ki mu brezpogojno sledijo in prvi meseci njegovega drugega mandata so prinesli agresivno carinsko politiko, ki je sprožila vrsto drastičnih ukrepov. V prvem mandatu je moral Trump pri kadrovanju uporabiti že tradicionalno strukturo republikanske stranke. To niso bili njegovi ljudje, njegovi fanatiki, medtem ko  je zdaj s prepričljivejšo zmago lahko izbiral ljudi na teh ključnih položajih glede na lojalnost do njega oziroma  privrženost njegovim idejam.

Trumpovi zaščitni ukrepi so na ravni izpred druge svetovne vojne; vračamo se v nek  popolnoma drug svet. Njegova zavezanost protekcionizmu izvira iz: njegovega prepričanja, da so carine instrument za polnjenje proračuna (kot v ZDA konec 19. stoletja), potrebe po fiskalnih prihodkih zaradi obljubljenega znižanja davkov ter prepričanja, da so trgovinski deficiti nepravični in škodljivi (čeprav gleda samo blagovno menjavo, ne pa tudi menjavo storitev, kjer imajo ZDA presežek)

Dosedanji carinski ukrepi:

  • Ne gre za recipročne carine, ampak za vnaprej usmerjene proti tistim, ki Trumpu predstavljajo “problem”, to sta predvsem Kitajska in EU.
  • Metodološko nekorektno določanje carinskih stopenj (primer Švice in 39 odstotnih carin zaradi enkratnega izvoza zlata)
  • Časovna zamrznitev ukrepov za 90 dni zaradi pritiskov finančnih trgov
 
Spremenjeni položaj dolarja v svetu

V tradicionalnih krizah sta rasli cena zlata in vrednost dolarja. Zdaj pa vrednost dolarja pada, kar kaže na drugačen vzorec krize. Kaže, da  se menja vloga dolarja v svetu, ki  izgublja svoj položaj edine globalne valute. Dolar ni več glavna valuta za plačilni promet, ampak je že izenačen z juanom. Kot devizne rezerve je dolar še vedno dominanten, ker Kitajska noče, da bi juan služil temu namenu predvsem zato, ker bi moral v tem primeru juan postati konvertibilen.

Kam bo šel ta svet?

Dr. Mrak meni, da se zdaj “mešajo karte za naslednja desetletja” in da ne gre le za  nekajletno ciklično spremembo. V tem vzpostavljanju novega reda predavatelj identificira tri glavne skupine držav:

  • Zahod, ki je z nastopom Trumpa razdeljen med ZDA in ostale zahodne države
  • Vzhod z dominacijo Kitajske
  • Jug z vodilno Indijo

Bistvene spremembe vključujejo: Paralelne plačilne sisteme, povečanje deleža juana kot plačilne valute (že na ravni dolarja), trgovanje z nafto v različnih valutah, ne samo v dolarjih  Vse, kar Trump zdaj počne, je razbilo Zahod.  EU sicer lahko skupaj s Kanado kaj naredi na trgovinskem področju, ampak enotnega Zahoda, meni Mrak, ne bo več.

Dr. Mrak meni, da se zdaj "mešajo karte za naslednja desetletja".
Izzivi Evropske unije

EU se sooča s strukturo, ki je manj prilagodljiva hitrim spremembam. Prehod iz sistema temelječega na pravilih na transakcijski sistem prinaša velike izzive.

Zgodovinsko gledano sta v procesu evropskih ekonomskih integracij obstajali dve viziji:

  1. Francoska vizija “evropske države” s trgovinsko zaščito in zaščito domačega industrijskega sektorja
  2. Atlantski pogled na Evropo, močno povezan z ZDA, tako gospodarsko kot varnostno, z delitvijo liberalnih vrednot


Prevladal je drugi koncept – Evropa se je liberalizirala in odprla v času, ko je v svetu vladala urejena struktura in mednarodna ekonomska ureditev, ki je temeljila na pravilih igre. Evropska unija kot koncept je bila zelo primerna v okoliščinah, ko so prevladovala pravila igre, kakršna smo imeli zadnja desetletja. Ne pozabimo, Evropsko unijo namreč sestavljajo majhne države, opozarja Mrak. in tistih nekaj držav, ki še ne vedo, da so majhne, parafrazira izjavo nekega znanega politika.

Ključni izzivi EU v teh okvirih so:

  • Večja odprtost v primerjavi s tekmeci (bolj prizadeta s premiki k protekcionizmu)
  • Rigidna politika konkurenčnosti
  • Neenotnost držav (potreba po soglasju pri odločitvah) Če bo hotela EU biti partner za svetovno pogajalsko mizo, bo morala glede zunanje in varnostne politike odločati in odločiti, ne iskati le soglasja.
  • Problem odločanja (potreba po kvalificirani večini za zunanjo in varnostno politiko)
  • Proračunski izzivi (konceptualna nelogičnost med fiskalnimi pravili in potrebami po večjih investicijah)

“Slovenija je majhna in se bo nekako znašla, vendar ne na takšnem nivoju, kot bi si želeli, če bi Evropska unija kot celota funkcionirala kot resen dejavnik.”

Izzivi Slovenije

Če smo se odločili za svojo državo, moramo približno vedeti, kaj bomo s to državo. Spomnimo se Covida, kako so začele klecati trgovinske poti z medicinskimi pripomočki, opozarja Mrak. Kot majhna članica EU mora Slovenija aktivno sodelovati na ravni EU, hkrati pa se sooča z notranjimi izzivi:

  • Pritiski na konsolidacijo javnih financ
  • Nizka konkurenčnost (stagnacija ali padanje na lestvici konkurenčnosti)
  • Potrebe po strukturnih reformah (davki, pokojninska reforma)
  • Organizacijske pomanjkljivosti pri koordinaciji evropskih zadev


Predavatelj zato predlaga razvoj scenarijev za različne možnosti razvoja EU, razmislek o samozadostnosti pri hrani, energiji ipd., prestrukturiranje proračunskih prioritet (obramba, plače, socialni transferji), sistemsko izboljšanje konkurenčnosti, boljšo organiziranost za evropske zadeve.

Kot zaključno misel dr. Mrak poudarja: “Slovenija je majhna in se bo nekako znašla, vendar ne na takšnem nivoju, kot bi si želeli, če bi Evropska unija kot celota funkcionirala kot resen dejavnik.”