Inštitut Naprej je na marčevski okrogli mizi pripravil posvet na temo izzivov in priložnosti v energetiki. Gostje so bili mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, Boštjan Vrhovšek, generalni direktor Plinarna Maribor in dr. Uroš Kerin, pomočnik direktorja področja za upravljanje s sredstvi in projekti ter vodja diagnostično analitskega centra ELES.
V konstruktivni debati so se dotaknili pomembnih vprašanj kot so: kako zagotoviti stabilnost oskrbe z energijo v prihodnosti glede nato, da so podnebne spremembe vse bolj ekstremne; ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v skladu z zavezami Pariškega sporazuma ter usklajenosti načinov zagotavljanja usklajenosti med nacionalnimi in evropskimi smernicami; vključevanju Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta; načrtov za spodbujanje inovacij ter razvoja novih tehnologij na področju energetike in razvoju vodikove energije kot enega od možnih ključnih elementov pri prehodu na čisto energijo.
Gostje so se strinjali, da je potrebno energetske odločitve potrebno pretehtati, saj je nacionalni energetski načrt ključen in izredno pomemben za vsa področja, določa pa dolgoročno politike na vseh teh področjih. EU ima pri tem zelo visoke cilje in bo za Slovenijo velik izziv izpolniti v predvidenih okvirjih. Boštjan Vrhovšek je dejal, da je plin naravni energent in ima kot tak najnižji ogljični odtis ter da ima Slovenija dovolj zalog plina, tudi ko pride do kritične situacije. Nadaljeval je, da bi v veliki energetski krizi, ki se je zgodila v letih 2022 in 2023, in v kateri so cene zemeljskega plina segale vse do 300 €/MWh, brez posredovanja države podjetja in gospodinjski odjemalci le steška prenesli breme ekstremnega povišanja cen.
Bojan Kumer je opozoril, da je varovanje okolja in energetika zelo povezana in tu je vedno potrebno iskati pravo ravnovesje. Pohvalil je slovenska podjetja, ki so vse bolj okoljsko naravnana ter dejal, da ima EU sorazmerno dober energetski trg, ki funkcionira tudi, ko pride do kriznih situacij. V primeru izjemnih situacij je pa nujen poseg z regulacijo na trgu. Opozoril je, da je na voljo veliko spodbud za energetske projekte. Nujna pa je pri tem tudi skrb za okolje in kvaliteto življenja ljudi. Ni cilj pozidati preveč narave, saj moramo ohraniti našo zeleno krajino, tudi zaradi turizma. Bo pa nujno pospešiti postopke umeščanja v prostor in odločitve okoli dovoljenj. Uroš Kerin je mnenja, da zaradi ne dovolj hitrih odločitev, ki so pomembne za samo izvedbo energetskih investicij in specifičnosti dobavnih verig, se bodo dobavni procesi žal podaljšali, kar pa bo imelo za posledico odloženo gradnjo energetskih projetkov, tudi za več let. Kot primer dobre prakse je izpostavil Italijo, kjer je stroka načrtovala letno povečanje 35 GW novih obratov za proizvodnjo električne energije, država pa je odobrila povečanje za kar 70 GW.
Uroš Kerin je kot primer navedel rešitev v centralnih sistemih ogrevanja, kjer bi bilo mogoče, če pride do ekstremne podražitve enega energenta, hitro in učinkovito preiti na drug energent, dobava pa se tako poceni za vse odjemalce.
